Voda, ki se po uporabi v gospodinjstvu (pranje, umivanje, uporaba v sanitarijah, …) in industriji (pranja, galvane, …) odvede po kanalizaciji ali zbira v greznici, imenujemo odpadna voda. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska in onesnažuje potoke, reke, jezera in morje. Dokler je bilo teh odplak malo in so bile večinoma naravnega izvora (človeški in živalski iztrebki) so jih lahko vodni organizmi (mikroorganizmi, alge …) spremenili in porabili kot hranilo. Temu procesu pravimo samočistilna sposobnost voda. Problem se je pojavil, ko so ljudje začeli odvajati v vodotoke zelo velike količine odplak in odplake iz obrti, industrije ter kmetijstva. Vsaka reka ali potok lahko sprejme le omejeno količino odpadnih voda. Da bi preprečili pogine rib in drugih živih bitij v površinskih vodah in morju ter ohranili vodna telesa ustrezna za človeka (pitje, kopanje) in druga živa bitja, moramo odpadno vodo očistiti, preden jo vrnemo naravi. Poleg tega moramo preprečiti, da neočiščene odpadne vode ne ponikajo v podtalje, kjer bi onesnažile podzemne zaloge vode.
Čiščenje odpadnih voda poteka z različnimi postopki glede na stopnjo in vrsto onesnaženja in je v vsaki državi neposredno vezano tudi na obstoječo zakonodajo. Postopek čiščenja obsega kemijske, fizikalne in biološke postopke, ki se med seboj dopolnjujejo odvisno od vrste in sestave odpadne vode, ki jo je potrebno očistiti. Osnovni namen biološkega čiščenja odpadnih voda je odstranjevanje večjih trdih delcev, usedljivih delcev in biorazgradljivih snovi (organske razgradljive snovi). Postopek čiščenja obsega predčiščenje (odstranjevanje večjih delcev, t.j. krpe, plastenke,..), primarno čiščenje (odstranjevanje usedljivih snovi), biološko čiščenje (odstranjevanje biorazgradljivih snovi), dodatno čiščenje (odstranjevanje dušikovih in fosforjevih snovi) ter dezinfekcijo, če to predpisuje zakonodaja (območja kopalnih voda).
